Stvarno pravo

Stvarno pravo je panoga civilnega prava, ki ureja pravice na stvari oz., drugače rečeno, razmerja med ljudmi glede na stvar in s tem premoženjska razmerja med posamezniki. Najbolj tipična stvarna pravica je lastninska pravica.

Načela

Pravice stvarnega prava so bistvene za urejena pravna razmerja v družbi, zato so nekatera pravila veljavna na načeli ravni, četudi so znane izjeme.Vsaka stvarna pravica mora obstajati in biti določena z zakonom. Predmet pravice je le individualno določena stvar, ki je sposobna nastopati v pravnem prometu. Prej pridobljena pravica je močnejša od pozneje pridobljene, če si konkurirajo. Vse, kar je trajno na nepremičnini, nad ali pod njo, je sestavina nepremičnine, razen, če zakon določa drugače. Kdor se dobroverno zanese na podatke zapisane v zemljiško knjigo,ne sme trpeti škodljivih posledic, četudi to pomeni poseg v pravico drugega. Določeni zunanji znaki (publicitetni znaki) kažejo na obstoj pravice stvarnega prava. Pravice treba uresničevati v skladu z njihovo naravo in namenom in pri tem spoštovati pravice drugih.

Politika v stvarnem pravu

Državni organi se ukvarjajo z lastninsko strukturo in oblikovanjem prostora, a z zakonodajo lahko izoblikujejo le zakoniti okvir za poseg v lastninsko pravico. Tako je pomembno omejevanje lastninske pravice, kategoriziranje zemljišč, pridobivanje zamljišč od tujcev, način razlastitve in opredelitev javnega dobra.

Stvarne pravice

So oblastvene in izključujoče po naravi, saj izhajajo iz varovanja posega v samo stvarno pravico.Bistveno za stvarno pravico je, da je vezana na stvar in ne toliko na njenega nosilca - upravičenca. Najbolj očiten primer je zastavna pravica (stvar zavaruje dolg). Čeprav se zastavljena hiša proda in njen lastnik ni več dolžnik, zastavna pravica ostane. To podobno velja za vse stvarje pravice na tuji stvari (glej spodaj).V nasprotju z obligacijskimi razmerji (pogodbe, odškodninska razmerja ...), ki učinkujejo le med dvema strankama, učinkuje stvarna pravica proti vsem (erga omnes). Lastninsko pravico na stvari morajo spoštovati vsi in zato stvar pustiti pri miru, v kar jih lahko lastnik tudi s tožbo (lastninska pravda) prisili. Zaradi vezanosti na stvar in erga omnes učinka pravimo, da stvarno pravo ureja pravice na stvari, tj. pravna razmerja med ljudmi glede na stvar.Bolj na človeka vezani pravici sta lastninska pravica (pravica uporabljati, zlorabljati in razpolagati s stvarjo) in posest - dejstvo, da ima nekdo stvar voljno v svoji oblasti. Posest v resnici ni stvarna pravica, ampak pravno zavarovano stanje - pravno sicer je varovana, vendar šibkeje kot pri lastninski pravici in stvarnih pravicah na tuji stvari. Njen pomen je v pravici obrambe, domnevi posesti in hitrem posestnem sporu, glej spodaj.Stvarno pravo je klasična pravna panoga; obstajala je že v rimskih časih. To pa zato, ker je varovala lastnino na človeku najpomembnejših rečeh (res mancipi - živina, hiša, poljedelske površine), brez katerih družina ni mogla preživeti. Pravni promet teh res mancipi (mancipacija) je bil bistveno bolj tog (občičnost) kot z ostalimi stvarmi (res nec mancipi). Podobno je danes, ko je promet z večino premičnin prost, z nepremičninami pa namerno bistveno bolj obličen in v določenih primerih izredno otežen (dedovanje kmetijskih gospodarstvev, kulturna dediščina).Bistven element stvarnega prava je narava lastnine, tj. lastninske pravice. Klasično stvarno pravo temelji na zasebni lastnini, tj. pravici posameznika uporabljati svojo stvar kot hoče, brez skoraj vsakršnih omejitev. Moderna zasebnopravna pravica je v določenem - majhnem - obsegu omejena, npr. pri uporabi in prometu z orožjem, nevarnimi kemikalijami, odnosu lastnika nepremičnine s sosedom, itd. Nasprotno socialistične, komunistične in nekatere diktature vsiljujejo državna lastnina oz. družbena lastnina, kjer je vez med uporabnikom in lastnikom (pravni naslov) pretrgana.

Stvarne pravice so tako jedro stvarnega prava:

  • lastninska pravica - najmočnejša pravica stvarnega prava, pravica uporabljati, zlorabljati in koristiti plodove stvari v skladu z določenimi, majhnimi, omejitivami
  • stvarne pravice na tuji stvari

-zastavna pravica - dolg, zavarovan z možnostjo prodaje zastavljene nepremičnine,-zemljiški dolg, - zastavna pravica, ustanovljena neodvisno od obstoja terjatve za katero je bila prvotno ustvarjena-služnosti - opustitvene obveznosti lastnika nepremičnine do nekoga drugega (mora nekaj dovoliti, trpeti, nič pa mu ni potrebno samemu storiti),-pravica stvarnega bremena - dajatvena/storitvena obveznost lastnika nepremičnine do nekoga drugega (lastnik mora nekaj storiti),-stavbna pravica - pravica graditi in imeti stavbo na nepremičnini druge osebe-etažna lastnina - je lastnina na posameznem delu zgradbe in solastnina skupnih delov

  • (posest) - dejstvo dejanske oblasti nad stvarjo, publicitetni znak in podlaga za posestno varstvo pred motnjami    

Sicer stvarno pravo sestavlja še pravila o nastanku stvari, pa o lastništvu pri spojitvi/združitvi, pa o medsosedskih odnosih ter mnogo tehničnih pravil o delovanju zemljiške knjige.

 

Sodna praksa Stvarno pravo

Skupnosti etažnih lastnikov, ki je kot pravna oseba vpisana v sodni register, se pravno sposobnost lahko priznava le v primerih, ko gre za spore, povezane v upravljanjem večstanovanjske stavbe.

Beri dalje

Procesno vodenje je v izključni pristojnosti sodnika, kateri je pri vodenju postopka in odločanja neodvisen, predsednik sodišča pa v njegove odločitve ne more in ne sme posegati.

Beri dalje

Z vidika stvarnih pravic in pravnega prometa ima posamezni del stavbe lastnost nepremičnine, solastnina etažnih lastnikov na skupnih delih pa je praktično zunaj pravnega prometa.

Beri dalje

Pritožnik lahko v pritožbi uveljavlja kršitev procesnih določb, ker določen dokaz ni bil izveden, le v primeru, če je že na naroku oporekala zavrnitvi dokaznega predloga.

Beri dalje

Določba 5. odstavka 98. člena ZPP o zavrženju pravnega sredstva, ki mu ni priloženo pooblastilo pooblaščenca, ni mogoče razširiti tudi na napoved pritožbe.

Beri dalje

Za posest ni nujno, da med posestnikom in stvarjo obstoji trajen fizični kontakt, ampak je bistveno, da ima posestnik vedno možnost stvar uporabljati, jo uživati in z njo razpolagati.

Beri dalje

Za izdajo začasne odredbe v postopku delitve solastnine je potrebno izkazati tudi obstoj terjatve, pri čemer je tako upravljanje s stvarjo kot tudi predlog za razdelitev stvari le pravica in ne terjatev.

Beri dalje

Ko stanovanje ni priklopljeno na sistem ogrevanja, se lahko lastniku zaračunajo le fiksni stroški vzdrževanja skupnih inštalacij in naprav, ne pa vsi stroški ogrevanja.

Beri dalje

Zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine je nepotreben, ker sodba o ugotovitvi obstoja služnosti omogoča vpis v zemljiško knjigo.

Beri dalje

S tem, ko je tožnik izdajal in obračunaval vsakokratne opomine zaradi neplačila predhodno izdanih opominov, je ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Beri dalje

Predlog za delitev solastnine ni takšna vrsta nepravdnega postopka oziroma procesnega dejanja, ki se po 79. členu Zakona o zemljiški knjigi – 1 zaznamuje v zemljiški knjigi.

Beri dalje

Kuhanje je v stanovanjskem bloku pri zadovoljevanju vsakodnevnih potreb normalna stvar, ki jo mora vsak stanovalec pričakovati in tolerirati od drugih, kot tudi drugi od njega.

Beri dalje

Če tožnik zahteva ugotovitev lastninske pravice s priposestvovanjem na delu nepremičnine, ne more v tožbenem zahtevku zahtevati ugotovitev solastnine na celotni nepremičnini.

Beri dalje

Določitev nujne poti po hodniku stanovanjske stavbe sosednje nepremičnine pomeni prehud poseg v lastninsko pravico in ni v skladu z sodobnimi standardi in ne more predstavljati trajne rešitve.

Beri dalje