Plačilo stroškov ogrevanja

Ko stanovanje ni priklopljeno na sistem ogrevanja, se lahko lastniku zaračunajo le fiksni stroški vzdrževanja skupnih inštalacij in naprav, ne pa vsi stroški ogrevanja.

(okrajno sodišče) Tožeča stranka je s tožbo zahtevala od tožene stranke plačilo denarnega zneska iz naslova stroškov ogrevanja. Tožeča stranka je upravnica kotlovnice, na katero je priključeno tudi stanovanje tožene stranke, pri čemer pa je bilo stanovanje zaradi neplačil izključeno iz sistema ogrevanja skoraj tri leta in pol, nato pa v mesecu aprilu leta 2003 ponovno priklopljeno.

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo in na glavni obravnavi oporekala temelju in višini tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na obdobje, ko stanovanje ni bilo priklopljeno na sistem ogrevanja. Tožeča stranka naj bi na ta način skušala toženi stranki zaračunati storitve, ki jih dejansko sploh ni opravila, saj je bil priklop opravljen šele ob zaključku kurilne sezone 2002/2003, kar pomeni, da storitve niso bile opravljene vse do začetka kurilne sezone 2003/2004. Tožena stranka je navajala, da je dolžna plačati le tisti del dolga, ki se nanaša na čas po začetku kurilne sezone 2003/2004, to je od sredine meseca septembra 2003 dalje.  

Sodišče se je ukvarjalo predvsem s položajem, ko stanovanje sploh ni bilo priklopljeno na sistem ogrevanja, saj ga je tožeča stranka odklopila že leta 1999. Za čas, ko je toženi stranki bila prekinjena dobava toplotne energije, tožeča stranka od tožene stranke ne more zahtevati vseh stroškov ogrevanja. Sodišče pri tem ni sledilo navedbam tožeče stranke, da odjemalec, kljub temu, da je začasno odklopljen, pridobiva toploto iz sosednjih stanovanj, saj toploto iz sosednjih stanovanj tožeča stranka zaračunava odjemalcem iz sosednjih stanovanj. Tožeča stranka ni upravičena zahtevati plačila za storitve, ki jih za toženo stranko ni opravila. Od tožene stranke lahko za obdobje odklopljenosti zahteva le fiksne stroške v zvezi z vzdrževanjem skupnih inštalacij in naprav, kot to določa Stanovanjski zakon (SZ). V skladu s splošnimi pogoji tožeče stranke se kurilna sezona zaključi sredi meseca aprila, tožeča stranka pa je le deset dni pred zaključkom kurilne sezone 2002/2003 priklopila stanovanje tožene stranke na sistem ogrevanja. To ni storila v dogovoru s toženo stranko, ampak očitno zato, da bi toženi stranki lahko zaračunavala višje akontacije od tistih, do katerih bi bila upravičena. Celotne stroške ogrevanja namreč predstavljajo variabilni stroški (gorivo, voda, elektrika) ter fiksni stroški, ki so neodvisni od porabe. Pri izračunavanju akontacij za tekoče leto se te razporedijo v približno enakih mesečnih zneskih, ne glede na to, ali gre za zimske mesece, ko se ta storitev dejansko tudi opravlja. Tožeča stranka ne more uveljavljati plačila celotnih stroškov za obdobje od aprila do začetka kurilne sezone 2003/2004, saj obračunani stroški nimajo podlage v opravljenih storitvah. Zaradi navedenega je moralo sodišče tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti kot neutemeljen. (ic)