Odgovornost pasivnih družbenikov

Dejstvo, da družbenika nista bila seznanjena s konkretno posojilno pogodbo, ki jo sklenil prokurist družbe, samo po sebi še ne pomeni, da nista bila vključena v gospodarjenje družbe.

(okrožno sodišče) Tožeča stranka je vložila tožbo zaradi vračila posojila zoper toženo stranko, pravno osebo, ki je bila tekom postopka v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod) izbrisana iz sodnega registra. Tožeča stranka je postopek nadaljevala zoper družbenike izbrisane družbe kot pravne naslednike, za katere se šteje, da so solidarno odgovorni za vse obveznosti družbe.

Dva družbenika sta nasprotovala nadaljevanju postopka zoper njiju ter zatrjevala, da nista bila aktivna družbenika, saj pri poslovanju družbe konkretneje nista sodelovala, prav tako pa nista vedela za posojilno pogodbo, ki naj bi jo sklenila izbrisana družba s tožečo stranko, na skupščini pa ju ni nikoli nihče seznanil s tako pogodbo.

Sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo ter ugotovilo odgovornost družbenikov za obveznosti družbe. ZFPPod v 4.odstavku 27.čl. določa, da so družbeniki izbrisane gospodarske družbe podali izjavo z vsebino določeno v 349.čl. Zakona o gospodarskih družbah (ZGD), t.j., da neomejeno solidarno odgovarjajo za morebitne preostale obveznosti. Gre za zakonski spregled pravne osebnosti, ki pomeni zanikanje ločenosti med obveznostmi pravne osebe kot kapitalske družbe in odgovornostjo družbenikov za te obveznosti. Ustavno sodišče RS je z odločbo št. U-I-135/00 z dne 9.10.2002 odločilo, da se 6.odstavek 580.čl. ZGD ter 4. in 5. odstavek 27.čl. ZFPPod razveljavijo, kolikor se nanašajo na t.i. pasivne družbenike, ki niso mogli vplivati na poslovanje družbe, zaradi česar niso odgovorni za obveznosti družbe. Kot prvi kriterij za opredelitev pravnega položaja družbenikov je sodišče upoštevalo, da sta bila toženca družbenika družbe z omejeno odgovornostjo s petimi družbeniki. Tako majhno število pa že samo po sebi kaže na njihovo tesnejšo povezanost z družbo in s tem na večjo možnost vpliva na njeno poslovanje. Poleg tega je za to obliko družbe značilno, da je poslovodja družbenikom podrejen, saj ga le-ti sami postavijo oziroma odpokličejo, s čimer vplivajo tudi na poslovanje družbe, prav tako pa ima vsak družbenik pravico do vpogleda v poslovne knjige, in s tem odgovorno sodeluje pri upravljanju družbe, kar je sicer tudi njegova temeljna zakonska, članska in pogodbena pravica. Po drugi strani družbena pogodba omogoča družbenikom sodelovanje na skupščini družbe, po konkretni družbeni pogodbi sta družbenika, katerih deleža sta presegala desetino osnovnega kapitala, celo smela sklicati skupščino in s tem neposredno vplivati na poslovanje družbe. Res je sicer, da skupščina običajno odloča z večino oddanih glasov, vendar po oceni sodišča že samo pravica sklicati skupščino kaže na to, da sta imela družbenika možnost vpliva na poslovanje družbe. Nasprotno bi posamezni družbenik lahko upravičeno trdil le, če bi izkazal, da je bil s svojimi predlogi na skupščini preglasovan. Sodišče je pri presoji statusa družbenika v smislu ustavne odločbe upoštevalo tudi dejstvo, da sta oba toženca po lastni volji postala družbenika izbrisane družbe, saj sta se s podpisom družbene pogodbe trajnejše zavezala k uresničevanju skupnih ciljev, tako da sta po mnenju sodišča imela tako vedenje kot interes sodelovati pri poslovanju družbe. Ker toženca nista predložila nobenih dokazil, ki bi izkazovala drugačno dejansko stanje, je sodišče odločalo na podlagi pravil o dokaznem bremenu, ki je v konkretnem primeru na strani tožencev. Zgolj dejstvo, da toženca nista bila seznanjena s konkretno posojilno pogodbo, ki jo sklenil prokurist družbe, ne more vplivati na odločitev sodišča, saj to samo po sebi še ne pomeni, da toženca nista bila vključena v gospodarjenje družbe. Če pa prokurist družbenikov ni obvestil o sklenjenem poslu je to bolj predmet notranjega razmerja med njim in družbeniki.