Varščina pri odlogu izvršbe

Varščina mora biti nadomestek odloženi izvršbi, vendar to ne pomeni, da mora po višini dosegati vrednost spornega predmeta izvršbe.

(okrajno sodišče, višje sodišče) Upnik je vodil izvršbo zoper dolžnika na podlagi verodostojne listine in sicer tudi na dolžnikove nepremičnine. Tretji je na podlagi določbe 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vložil tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe ter predlagal odlog izvršbe na nepremičnine do pravnomočno zaključenega pravdnega postopka zaradi nedopustnosti izvršbe. Sodišče je predlogu za odlog ugodilo in tretjemu na predlog upnika naložilo plačilo varščine v višini ocenjene vrednosti spornih nepremičnin.

Tretji je v pritožbi navajal, da je vložil tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe, saj naj bi bil on dejanski lastnik spornih nepremičnin. Po pritožnikovi oceni je določena varščina bistveno previsoka, saj po višini predstavlja vrednost spornih nepremičnin in bistveno presega upnikov terjatev, poleg tega pa bi plačilo tako določene varščine občutno zmanjšalo sredstva, s katerim se sam oziroma njegovi družinski člani preživljajo.

Po 1. odstavku 73. člena ZIZ sodišče na predlog tretjega, ki je zahteval, naj se izvršbe na določen predmet izreče za nedopustno, odloži izvršbo glede tega predmeta, če tretji izkaže za verjetno, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo škodo. Sodišče na upnikov predlog postavi za odlog izvršbe pogoj, da tisti, ki zahteva odlog, položi varščino, razen, če bi s tem bilo ogroženo njegovo preživljanje ali preživljanje njegovih družinskih članov. Izravnava procesnega položaja v prid upniku je tudi po odlogu izvršbe na predlog tretjega uveljavljena z obvezno varščino, če tako predlaga upnik. Upnik je zahteval plačilo varščine za odlog izvršbe v višini ocenjene vrednosti nepremičnin in sodišče prve stopnje je predlogu sledilo. ZIZ res ne predpisuje ničesar o tem, kako visoka mora biti varščina. Varščina mora biti nadomestek odloženi izvršbi, vendar to ne pomeni, da mora biti nadomestek celotne vrednosti spornih nepremičnin. S sklepom ugotovljena vrednost nepremičnin že na prvi pogled presega vrednost terjatve upnika, česar pa sodišče prve stopnje ni zadostno upoštevalo pri določitvi višine varščine, ki po oceni pritožbenega sodišča ni primerna upoštevaje razmerje med vrednostjo nepremičnin in višino upnikove terjatve. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep v delu glede določitve varščine razveljavilo in v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. (ic)