Izvršba s pravnimi nasledniki izbrisane družbe

Tudi, če upnik nima izvršilnega naslova zoper pravno osebo kot prvotnega dolžnika, ampak le verodostojno listino, lahko predlaga izvršbo zoper pravne naslednike.

(okrajno sodišče, višje sodišče) Upnik je vodil izvršbo zoper dolžnika kot pravno osebo na podlagi verodostojne listine. Med postopkom je bila družba izbrisana iz sodnega registra na podlagi Zakona o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), zato je sodišče prekinilo izvršilni postopek. Upnik je nato predlagal nadaljevanje izvršbe s pravnimi nasledniki izbrisane družbe, kar je sodišče zavrnilo in ustavilo izvršbo. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da skladno z 2. odstavkom 25. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ni mogoče nadaljevati izvršbe zoper družbenike, ker sklep o izvršbi zoper izbrisano družbo še ni postal pravnomočen, zaradi česar naj upnik ne bi imel izvršilnega naslova zoper dolžnika kot gospodarsko družbo.

Upnik je v pritožbi navajal, da je stališče sodišča prve stopnje napačno, saj navedena določba ZIZ ne ureja pravne situacije, ko je dolžnik kot gospodarska družba izbrisan iz sodnega registra skladno s specialnejšim predpisom, to je ZFPPod, ki dejansko ureja pravne posledice takšnega izbrisa. Gre za to, da je možno voditi izvršilni postopek zoper pravne naslednike izbrisane družbe tudi, če se izvršba zoper izbrisano družbo sploh še ni začela. Nenazadnje daje podlago za to tudi ZIZ, ko določa, da je mogoče voditi izvršbo neposredno zoper družbenike, ko upnik z javno ali po zakonu overjeno zasebno listino dokaže, da je kot dolžnik, ustanovitelj ali član po zakonu neposredno odgovoren za obveznosti pravne osebe.

ZIZ v 4. odstavku 24. člena omogoča nadaljevanje izvršbe zoper dolžnika, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik. V obravnavanem primeru je bil na predlog upnika zoper prvotnega dolžnika izdan sklep o izvršbi na podlagi verodostojnih listin. V zvezi s stališčem sodišča prve stopnje, da izvršbe ni mogoče nadaljevati, ker upnik nima izvršilnega naslova zoper družbo, pritožbeno sodišče ugotavlja, da 24. člen ZIZ res govori o dovolitvi oziroma nadaljevanju izvršbe proti nekomu, ki v izvršilnem naslovu ni označen kot dolžnik, in da so po črki zakona izvršilni naslovi le tisti, ki so navedeni v 17. členu ZIZ, verodostojna listina pa med njimi ni navedena, vendar pa ne glede na to po mnenju pritožbenega sodišča ni videti utemeljenih razlogov zoper stališče, da se zoper novega dolžnika, ki je pravni naslednik prvotnega, nadaljuje izvršba tudi na podlagi verodostojne listine. Sklep o izvršbi je bil izdan, vendar družbi kot prvotnemu dolžniku še ni bil pravno veljavno vročen. Če bi sodišče ugodilo predlogu upnika za nadaljevanje izvršbe zoper družbenika, bi poleg sklepa o nadaljevanju izvršbe z izvršilnimi sredstvi, nanašajočimi se na družbenika, slednjima vročilo tudi zoper družbo izdani sklep o izvršbi, pri čemer pa bi nova dolžnika imela možnost vlaganja ugovorov v enaki meri oziroma v istem obsegu kot prvotni dolžnik, torej bi lahko uveljavljala vse ugovore po 55. členu ZIZ. Glede na navedeno ni videti razlogov za različno obravnavanje primera, ko ima upnik izvršilni naslov zoper prvotnega dolžnika, od primera, ko upnik razpolaga le z verodostojno listino, nanašajočo se na prvotnega dolžnika. Pri tem pa je treba seveda upoštevati tudi dejstvo, da je bil prvotni dolžnik izbrisan iz sodnega registra na podlagi ZFPPod, zato je vprašanje dopustnosti nadaljevanja postopka zoper njegove družbenike odvisno od dejstva, ali je upnik pravočasno predlagal nadaljevanje postopka zoper njih, glede na to, da 2. odstavek 394. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) v zvezi s 5. odstavkom 27. člena ZFPPod določa, da lahko upnik uveljavlja terjatve do družbenikov v enem letu po objavi izbrisa družbe iz sodnega registra. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje. (ic)