Dodelitev brezplačne pravne pomoči

Če dolžnik ne razpolaga z vsaj nekaj premoženja, ki bi predstavljalo stečajno maso, ni razumno, da se mu dodeli BPP za oprostitev plačila predujma stečajnega postopka.

(okrožno sodišče) Prosilec je pri sodišču prve stopnje vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer za oprostitev plačila predujma stečajnega postopka. Sodišče je na podlagi 33. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) po uradni dolžnosti pridobilo podatek, da prosilec ni zabeležen v kazenski evidenci, da ni imetnik vrednostnih papirjev, kot tudi, da ni lastnik nobene nepremičnine.

V skladu z določilom 24. člena ZBPP sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno – ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) omogoča prezadolženim fizičnim osebam, da uvedejo osebni stečaj in iz svojega premoženja v okviru svojih zmožnosti poplačajo upnike hkrati in v enakih deležih. Predpostavka za uvedbo stečajnega postopka je, da dolžnik razpolaga z vsaj nekaj premoženja, ki bo predstavljalo stečajno maso. Ker prosilec v času odločanja ni zaposlen, prejema le denarno socialno pomoč, drugih periodičnih dohodkov ne prejema, ni imetnik vrednostnih papirjev, nima drugega premoženja, kot tudi ni lastnik nobene nepremičnine, v bodoče pa ga tudi ne pričakuje, zgolj izvedba osebnega stečaja v obravnavanem primeru ni razumna, temveč je interes prosilca, da se v okviru stečajnega postopka izvede postopek odpusta obveznosti. Prosilec je le prejemnik denarne socialne pomoči, ki pa je izvzeta iz stečajne mase, zato namen osebnega stečaja ne bi bil realiziran in ni očitno razumno, da se ji dodeli BPP v obliki oprostitve plačila predujma za kritje stroškov stečajnega postopka.

Postopek osebnega stečaja se v primerih, ko dolžnik nima nobenega premoženja, zaključi hitro, upniki ne pridejo do poplačila svojih terjatev in je tako plačilo predujma očitno nerazumno. Zadnja praksa namreč kaže, da osebe brez vsakršnega premoženja pri predlaganju uvedbe stečajnega postopka zaprosijo za BPP, stečajni postopek pa se v teh primerih zaključi brez poplačila upnikov. Dolžnik se z osebnim stečajem tudi ne reši svojih dolgov, saj lahko vsak upnik, ki je pravočasno prijavil svojo terjatev, od dolžnika terja poplačilo še neplačanega dela terjatve tudi po zaključku postopka. V primeru, da ne obstoji stečajna masa kot dejanska predpostavka za uvedbo postopka, tudi sodišče nima pravne podlage za začetek postopka, zaradi česar je sodišče zavrnilo prošnjo za dodelitev BPP. Sam postopek odpusta obveznosti pa se izvede le znotraj postopka osebnega stečaja, če dolžnik vloži predlog za odpust obveznosti, kar pomeni, da če ni izpolnjen pogoj za uvedbo stečajnega postopka, tudi dejstva, ki se nanašajo na odpust obveznosti in določitev preizkusne dobe, na samo uvedbo osebnega stečaja ne morejo vplivati (podobno že Upravno sodišče RS v odločbah opr. št. IV U 66/2011, III U 74/2012 in I U 21/2012). Ne glede na to pa ima prosilec možnost, da sam vloži predlog za začetek stečajnega postopka ter da sam poravna strošek predujma.