Sklep o uvedbi preiskave brez zaslišanja obdolženca

Dejstvo, da je obdolženec državljan EU in zato mobilen ter da se na vabilo na zaslišanje ni odzval, ne opravičuje izdajo sklepa o uvedbi preiskave brez obdolženčevega predhodnega zaslišanja.

Sodišče prve stopnje je s sklepom zoper državljana Romunije na podlagi 167. in 169. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) uvedlo preiskavo v smeri nadaljevanega poskusa kaznivega dejanja uporabe ponarejene bančne kreditne ali druge kartice po prvem odstavku 247. člena Kazenskega zakonika (KZ-1). Sodišče je sklep izdalo brez da bi zaslišalo osumljenca, ker naj bi šlo za tujega državljana, ki je zaradi državljanstva EU izrazito mobilen in posledično njegova dosegljivost oziroma udeležba v postopku otežena. Na vabilo na zaslišanje, ki je bilo poslano na naslov v Romuniji, se obdolženec ni odzval, četudi sta kasneje v spis že dva odvetnika priglasila pooblastilo za njegovo zastopanje.
Pritožnik je v pritožbi navajal, da zgolj navedba, da gre za tujega državljana, ki je zaradi državljanstva EU izrazito mobilen in kratek zastaralni rok, ne zadostujeta za utemeljitev zadostne stopnje nevarnosti. Sklep o uvedbi preiskave je brez zaslišanja možno izdati le, če bi bilo nevarno odlašati, ta nevarnost pa ni izkazana. Obdolženemu z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost, da se izjasni o ovadbi in predloženih dokazih, s čimer so podane absolutne bistvene kršite določb pravdnega postopka. Pretnja zastaranja kazenskega pregona ni in ne more predstavljati opravičila za kršenje pravic obdolženega v postopku.
Pritožbeno sodišče se ne more strinjati s sodiščem prve stopnje, da je izpolnjen pogoj za izdajo izpodbijanega sklepa iz drugega odstavka 169. člena ZKP, torej brez zaslišanje tistega zoper katerega je zahtevana preiskava. Izjema od tega pravila je podana, če bi bilo nevarno odlašati ali, če preiskovalni sodnik glede na že opravljeno zaslišanje po 148. a členu ZKP in podano zahtevo za preiskavo oceni, da ponovno zaslišanje ni potrebno. Iz podatkov  spisu ne izhaja, da bi bil obdolženec na begu, naslov njegova prebivališča je znan, zgolj dejstvo, da se vabilu na zaslišanje ni odzval pa ne pomeni, da se sme izdati sklep o preiskavi brez njegovega zaslišanje. Obdolženčev odvetnik je z njim očitno v stiku, glede na čas storitve kaznivega dejanja in desetletni rok za zastaranje kazenskega pregona (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ-1) pa tudi še ni izkazana nevarnost odlašanja v tolikšni meri, da bi zgolj zaradi tega obstajal utemeljen razlog, da se obdolženca ne zasliši. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo preiskovalnemu sodniku v nadaljnji postopek.